Do sedaj smo se ravnali bolj po principu, kako se hitreje prilagajati. Vse bolj pa se zdi, da nas bo večji del leta 2023 morda vodil le do tega, da se bomo resnično začeli osredotočali na to, kako lahko bolje poskrbimo za zaposlene? Najbrž bi vsak vodja, ki to bere takoj pomislil, kaj pa drugega kot to, počnem že sedaj? Nekateri res, tudi do te mere, da zaposlenim omogočajo »zastonj« kavo – kolikor jo lahko le spijejo. Priznam, da to slednje v enem izmed oglasov za delo, nisem čisto razumela, je pa zagotovo drugače. Kaj pa preostali? Kaj jim zares največ pomeni? Kje se tu skriva sleherni posameznik s svojim fizičnim in duševnim počutjem? Kaj je tisto za kar sami ne poskrbijo, ne znajo in ne morejo, in bi jim olajšalo delo v organizaciji in življenje v prostem času?
Zaposleni niso med seboj enaki, ko gre za to, kako vidijo zadeve in kaj jih motivira. Tudi nevroznanost kaže na to, da možgani vsake osebe obdelujejo svet na edinstven način. Tudi enojajčni dvojčki imajo lahko radikalno različne nevrološke odzive na isto izkušnjo. Medtem, ko naši geni določajo, kako so naši možgani v veliki meri organizirani in kje naj bodo naši nevroni nameščeni, okolje in izkušnje v življenju oblikujejo njihovo delovanje. Naravno je, da je človeška populacija raznolika. Posledica tega je, da ni dveh popolnoma enakih možganov. Širši izraz ja to lastnost je nevrodiverziteta. Naloga organizacij je, da spoštujejo kognitivne razlike in zagotavljajo, da so njihovi načini dela dostopni vsem. V sam proces je mogoče vključiti več avtonomije.
Še vedno smo in nihče ne ve kako dolgo bomo v fazi okrevanja. Preživeli smo intenzivne izkušnje, od pandemije, ki je na toliko načinov zmotila naš občutek varnosti, ranljivosti do vojne v Ukrajini. Izgorelost se je poslabšala, izzivi pri dostopu do duševnega zdravja so se povečali. Mnogo ljudi je vse to spodbudilo, da ponovno ocenijo, kaj je pomembno v njihovem življenju.
Tu, pa sledi proaktiven pristop k dobremu počutju zaposlenih, ki je potreben v organizacijah. Ali poskrbimo, da je okolje psihološko varno? Varno, ko spregovorimo ali se celo prepiramo s svojim vodjem / direktorjem / lastnikom na sestanku. Gojimo takšno okolje? Ali imamo vodjo, ki se zna potruditi in celo spodbujati nasprotovanje, razmišljanje »na glas« z namenom, da »vidimo« zadevo in premaknemo nesoglasja in gremo naprej?
Vedno večja je potreba po vodjih, ki znajo krmariti skozi zapleteno poslovno okolje. Izzivi, ki jih vsakodnevno prejemamo že dolgo niso več oblike modelčkov za piškote. Nastajajo nove, zapletene oblike, na katere vpliva medsebojno delovanje več faktorjev.
Vse bolj je in bo pomemben osebni razvoj vodij, ki je usmerjen v poklicno rast in razvoj. Vodje morajo razvijati veščine, kot so čustvena inteligenca in obvladovanje stresa, da so lahko učinkoviti voditelji. Strmeti k nenehni rasti na vseh področjih svojega, najprej svojega življenja.
Skupno timsko delo postaja vse bolj kritično za vodje, saj jim omogoča izmenjavo znanja in veščin z drugimi člani ekipe. Primerna komunikacija in timsko delo sta ključni veščini za učinkovito vodenje. Vodje, ki učinkovito sodelujejo, bodo bolj verjetno uspešni pri svojih vlogah. Brez sodelovanja s člani ekipe, ni uspeha v prihodnosti.
Vsak udeleženec naših treningov sam zazna in kar najbolje izkoristi svoj trening bodisi z osredotočanjem na določene teme bodisi črpa znanje in izkušnje od ostalih udeležencev treningov bodisi uporablja coaching in trenira iz dneva v dan. Vsak dan napreduje po lestvici znanja in izkušenj in vpliva na svojo okolico.
Sicer se strinjam, da ima vedno večjo vlogo tehnologija in umetna inteligenca, ki je nedvomno na lestvici najboljših trendov razvoja vodenja za leto 2023. Tudi spletno usposabljanje za vodenje je eden izmed trendov. Morda, zakaj pa ne? V teoriji res ni razlike med teorijo in prakso. V praksi pa zagotovo je!
